Novi Junkers Ju 52/3m v merilu 1:72 ni ponatis stare makete, ampak povsem novo orodje, s katerim je britanski proizvajalec po več kot 60 letih pripravil sodobno različico znamenite Tante Ju.

Prva Airfixova maketa Junkersa Ju 52 v tem merilu je nastala že leta 1965 in je bila pozneje večkrat ponovno izdana. Nova različica za leto 2026 pa je izdelana od začetka in ima 218 delov, tri možnosti poslikave ter razpon kril 444 milimetrov. Posebno pozornost so namenili najbolj značilni lastnosti pravega letala – valoviti kovinski oplati, ki prekriva večji del trupa in kril.

Prav ta površina predstavlja zanimiv izziv tudi za maketarje. Brušenje spojev lahko hitro odstrani drobno valovito strukturo, zato Airfix opozarja, da je treba biti pri sestavljanju posebej previden. Izrazita površina pa ponuja veliko možnosti pri barvanju in staranju modela, saj se na njej precej bolj kot na gladki oplati pokažejo sence, umazanija, olje in obraba.

Junkers Ju 52 je sicer nastal kot enomotorno transportno letalo, ki je prvič poletelo oktobra 1930. Že nekaj mesecev pozneje je sledila precej uspešnejša trimotorna različica. Lufthansa ga je uporabljala na svojih zgodnjih evropskih potniških linijah, sprejel je lahko 17 potnikov, pozneje pa je postal predvsem sinonim za transportno letalstvo Luftwaffe. Uporabljali so ga za prevoz vojakov in tovora, desantne operacije, kot letečo bolnišnico, vlečno letalo za jadralna letala in celo kot letalo za odstranjevanje morskih min.

Zaradi treh radialnih motorjev, fiksnega podvozja in značilne valovite oplate je Ju 52 tudi več kot 90 let po nastanku eno tistih letal, ki jih je skoraj nemogoče zamenjati za katero drugo. Prav zato je bila stara Airfixova maketa desetletja ena njihovih klasik.

Nova Tante Ju je tako zanimiva tudi kot primer, kako se je maketarstvo spremenilo od šestdesetih let. Osnovni motiv je ostal enak, sodobno računalniško načrtovanje in izdelava orodij pa omogočata precej natančnejše detajle, kot jih je bilo mogoče doseči ob nastanku prve Airfixove različice leta 1965.