Nasini raziskovalci so v vetrovniku prvič preizkusili posebno na tlak občutljivo barvo na velikem prosto gibljivem modelu krila, s katero lahko natančno spremljajo spreminjanje aerodinamičnih obremenitev.
na Googlu
V Nasinem raziskovalnem središču Langley v Hamptonu v ameriški zvezni državi Virginija so izvedli zanimiv poskus, pri katerem je model letalskega krila pod ultravijolično osvetlitvijo zasvetil v rožnato-vijoličnih odtenkih. Barva ni namenjena vizualnim učinkom, temveč raziskovalcem omogoča spremljanje sprememb zračnega tlaka na površini krila.
Tehnologija se imenuje unsteady Pressure Sensitive Paint oziroma uPSP. Gre za posebno prevleko, katere svetilnost se spreminja glede na lokalni tlak. Visokohitrostne kamere med poskusom snemajo spremembe svetilnosti, računalniška obdelava pa jih pretvori v podatke o porazdelitvi tlaka po celotni površini modela.
V preteklosti so morali raziskovalci za podobne meritve uporabljati številne tlačne odprtine in senzorje, nameščene v posameznih točkah krila. Takšen pristop omogoča natančne meritve na izbranih mestih, vendar zahteva matematično ocenjevanje razmer med senzorji. Nova metoda omogoča bistveno podrobnejši vpogled v dogajanje po celotni površini.
Nasa je tokrat uporabila standardizirani model Benchmark Supercritical Wing, ki ni zasnovan kot del določenega letala, temveč služi kot referenčna raziskovalna platforma. Poskus je potekal v vetrovniku Transonic Dynamics Tunnel, kjer lahko raziskovalci preučujejo tudi aeroelastične pojave, povezane z gibanjem in deformacijami konstrukcije.
Posebnost preizkusa je bila prva uporaba takšne barve na velikem prosto gibljivem modelu v okolju z zmanjšano vsebnostjo kisika. To je pomembno, ker omogoča merjenje hitro spreminjajočih se aerodinamičnih obremenitev med gibanjem krila, ne le na nepremični konstrukciji.
Pri poskusu so raziskovalci uporabili ultravijolično osvetlitev in visokohitrostne kamere, ki so spremljale spremembe svetilnosti premaza. Pridobljeni podatki bodo pomagali izboljšati računalniške modele aerodinamičnih pojavov, ki jih je sicer težko dovolj natančno simulirati.
Tehnologija je posebej zanimiva za razvoj dolgih in prožnih kril prihodnjih potniških letal. Takšna krila lahko zmanjšajo zračni upor in porabo goriva, vendar se med letom bolj upogibajo, zaradi česar je treba natančno poznati njihovo obnašanje pri različnih hitrostih in obremenitvah.
Eden od nevarnejših pojavov je flutter oziroma aeroelastično nihanje, pri katerem medsebojno delovanje zračnega toka in prožnosti konstrukcije povzroči hitro naraščanje nihanj. Natančnejše meritve tlaka lahko pomagajo pri razvoju metod za preprečevanje takšnih pojavov.
Nasa tehnologijo na tlak občutljivih barv razvija že več let, novi poskus pa predstavlja pomemben korak pri njeni uporabi na večjih in gibljivih modelih. Pridobljene izkušnje bodo raziskovalcem omogočile prihodnje preizkuse kril, ki se lahko med letom prilagajajo aerodinamičnim obremenitvam.